Ustno zdravje je pomemben del splošnega zdravja, ki ga pogosto spregledamo, dokler se ne pojavijo resne težave. Zobje in dlesni so temelj lepega nasmeha, hkrati pa igrajo glavno vlogo pri žvečenju, govoru in splošnem dobrem počutju. Vendar pa življenjske navade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola, lahko resno ogrozijo zdravje ustne votline.
Predstavljamo, kako kajenje in alkohol vplivata na zobe in dlesni, ter spoznajte praktične nasvete, kako zmanjšati škodo in ohraniti zdrav nasmeh.
Kajenje, bodisi v obliki cigaret, cigar, pipe ali celo elektronskih cigaret, je eden največjih sovražnikov ustnega zdravja. Njegovi učinki so raznoliki in segajo od estetskih do resnih zdravstvenih težav, ki lahko pustijo trajne posledice.
Prvi in najbolj opazen učinek kajenja je obarvanje zob. Nikotin in katran, ki sta prisotna v tobaku, se usedeta na površino zob in povzročita rumene ali rjave madeže. Ti madeži so pogosto trdovratni in jih ni mogoče popolnoma odstraniti z običajnim ščetkanjem.
Čeprav lahko profesionalno čiščenje pri zobozdravniku pomaga, se obarvanje pri rednih kadilcih hitro povrne. Poleg estetskih težav pa kajenje povzroča tudi veliko resnejše posledice.
Ena od najpogostejših težav, povezanih s kajenjem, je povečano tveganje za bolezni dlesni. Nikotin zmanjšuje pretok krvi v dlesni, kar oslabi njihov imunski odziv in poveča dovzetnost za vnetja. Vnetje dlesni, ki se kaže z rdečimi, oteklimi in krvavečimi dlesnimi, je pogosto začetna stopnja, ki lahko brez ustreznega zdravljenja napreduje v parodontalno bolezen.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so kadilci do trikrat bolj izpostavljeni tveganju za parodontalno bolezen kot nekadilci. Parodontitis lahko povzroči izgubo kosti okoli zob, kar vodi do majavosti in celo izgube zob.
Poleg tega kajenje povzroča slab zadah, znan tudi kot halitoza. Kemične snovi v tobaku in zmanjšana proizvodnja sline ustvarijo okolje, v katerem se bakterije hitreje razmnožujejo, kar vodi do neprijetnega vonja. Ta težava je še posebej moteča v socialnih situacijah in je pogosto težko odpravljiva, saj ustne vode in žvečilni gumiji nudijo le začasno rešitev.
Kajenje prav tako upočasni celjenje ran v ustni votlini. Po zobozdravstvenih posegih, kot so puljenje zob, vsaditev implantatov ali kirurški posegi na dlesnih, imajo kadilci pogosto daljše in bolj zapleteno okrevanje. Nikotin namreč zavira regeneracijo tkiva in zmanjšuje dovod kisika v prizadeta območja. To lahko vodi do zapletov, kot so okužbe ali slabo celjenje vsadkov.
Najresnejši učinek kajenja pa je povečano tveganje za raka ustne votline. Rak ust, jezika ali grla je resna bolezen, ki je pri kadilcih do šestkrat pogostejša kot pri nekadilcih. Kemične snovi v tobaku, kot so nitrozamini in policiklični aromatski ogljikovodiki, so kancerogene in lahko povzročijo nenadzorovano rast celic v ustni votlini.
Čeprav je zmerno uživanje alkohola pogosto družbeno sprejemljivo, ima lahko tudi resne posledice za ustno zdravje, še posebej, če je prekomerno. Alkoholne pijače, zlasti tiste z visoko vsebnostjo sladkorja ali kislin, kot so vino, koktajli ali gazirane alkoholne pijače, so še posebej škodljive.
Eden od glavnih načinov, kako alkohol vpliva na zobe, je erozija zobne sklenine. Kisline v pijačah, kot so vino ali sadni likerji, mehčajo sklenino, ki je zunanja zaščitna plast zoba. Sčasoma to vodi do tanjšanja sklenine, povečane občutljivosti zob in večjega tveganja za karies. Sladke alkoholne pijače, kot so koktajli ali pivo, dodatno povečajo tveganje, saj sladkor hrani bakterije, ki proizvajajo kisline in povzročajo zobno gnilobo.
Poleg tega alkohol povzroča dehidracijo, kar zmanjšuje nastajanje sline. Slina je naravni zaščitnik zob, saj nevtralizira kisline, spira ostanke hrane in preprečuje razmnoževanje bakterij. Ko je ustna votlina suha, se tveganje za karies in vnetje dlesni znatno poveča. Kronični pivci alkohola pogosto trpijo za sindromom suhih ust, kar dodatno poslabša stanje.
Prekomerno uživanje alkohola prav tako oslabi imunski sistem, kar poveča dovzetnost za vnetne procese v dlesnih. Gingivitis in parodontitis sta pogosta pri ljudeh, ki redno uživajo alkohol, saj se bakterije lažje razmnožujejo v oslabljenem okolju. Dolgoročno lahko to vodi do resnih zapletov, vključno z izgubo zob.
Poleg tega lahko alkohol poveča tveganje za fizične poškodbe zob. Ljudje pod vplivom alkohola so bolj nagnjeni k nesrečam, kot so padci ali udarci, ki lahko povzročijo zlomljene ali izbite zobe. Takšne poškodbe pogosto zahtevajo obsežne zobozdravstvene posege, ki so lahko dragi in dolgotrajni.
Čeprav sta opustitev kajenja in zmerno uživanje alkohola najučinkovitejša koraka za zaščito ustnega zdravja, obstajajo tudi drugi načini, kako zmanjšati škodo in ohraniti zdrav nasmeh:
Poleg teh ukrepov je pomembno, da spremljate svoje ustno zdravje in ste pozorni na opozorilne znake, kot so krvavenje dlesni, občutljivost zob ali spremembe v ustni sluznici. Če opazite karkoli nenavadnega, čim prej obiščite zobozdravnika.
V naši zobni ordinaciji smo tu, da vam pomagamo ohraniti zdrav in lep nasmeh. Če imate vprašanja ali potrebujete nasvet, nas kontaktirajte – vaš nasmeh je naša prioriteta!
Pri izraščanju modrostnih zob – osmic so bolečine pogoste. Ker zob raste počasi, ga zelo dolgo prekriva dlesen, v katero
Zdrava dlesen ne krvavi, je rožnate barve in na dotik ne boli. Če pa se ob zobu pogosto nabirajo obloge,
Ordinacija Celje
Opekarniška c. 1, 3000 Celje
Ordinacija Ljubljana
Dunajska cesta 154, v pritličju Austria Trend hotela, 1000 Ljubljana
Ordinacija Celje
Ordinacija Ljubljana
Naložbo VAVČER ZA DIGITALNI MARKETING (izdelavo spletne strani) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ordinacija Celje
Opekarniška c. 1, 3000 Celje
Ordinacija Ljubljana
Dunajska cesta 154, v pritličju Austria Trend hotela, 1000 Ljubljana
Naložbo VAVČER ZA DIGITALNI MARKETING (izdelavo spletne strani) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
