Parodontoza - parodontalna bolezen

Paradontoza je pogosta bolezen ustne votline, ki lahko, če se ne zdravi pravočasno, povzroči izgubo zob. Gre za resno in pogosto prikrito bolezen obzobnih tkiv, ki se razvija počasi in običajno brez bolečin. 

 

Prav zaradi teh blagih simptomov mnogi bolezni ne jemljejo resno do trenutka, ko je morda že prepozno in pride do izpadanja zob. 

 

Mnogi sicer mislijo, da je izpadle zobe mogoče enostavno nadomestiti z različnimi protetičnimi rešitvami, vendar te niso vedno trajne ali brez tveganj, lahko pa predstavljajo tudi finančno breme.

 

Kljub temu, da je za bolezen pravilen izraz parodontalna bolezen ali parodontitis, sta se v vsakdanji rabi uveljavila tudi izraza paradontoza in parodontoza

 

Žal gre za kronično bolezen, ki je, podobno kot diabetes, ni mogoče popolnoma pozdraviti, lahko pa jo učinkovito obvladujemo. Glavni cilj zdravljenja je nadzor nad boleznijo, da preprečimo njeno napredovanje in minimiziramo vpliv na zdravje ustne votline.

 

Kako se razlikuje od gingivitisa?

Paradontoza je napredovana oblika bolezni dlesni, ki prizadene tkiva, ki podpirajo zobe. Pri gingivitisu pa gre za vnetje dlesni brez izgube kosti ali vezivnega tkiva. Medtem ko je gingivitis začetna faza in ga je mogoče s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem obvladati, paradontoza predstavlja hujšo obliko, ki lahko vodi do trajnih poškodb in izgube zob.

 

Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje je ključno za uspešno obvladovanje bolezni

Če paradontozo prepoznamo dovolj zgodaj in pričnemo z zdravljenjem, lahko preprečimo resne zaplete, torej izgubo zob in negativen vpliv na splošno zdravstveno stanje pacienta. 

 

Zato so nujni redni zobozdravstveni pregledi, pri katerih lahko zgodnje simptome, ki pogosto ostanejo neopaženi, dovolj hitro zaznamo. 

paradontoza

Vzroki in dejavniki tveganja

Paradontoza se najpogosteje razvije kot posledica dolgotrajne prisotnosti bakterijskega plaka in zobnega kamna, ki se nabirata na zobeh in ob robu dlesni. Te bakterije sproščajo toksine, ki dražijo dlesni in tako privedejo do njihovega vnetja.

 

Dejavniki tveganja:

  • Slaba ustna higiena (nezadostno ščetkanje in nitkanje zob povzročata kopičenje plaka)
  • Kajenje
  • Genetika
  • Določene bolezni (diabetes)

 

Simptomi 

Prvi opozorilni znaki paradontoze se začnejo z vnetjem dlesni, ki se kaže s krvavitvijo med ščetkanjem ali nitkanjem, rdečico, oteklino dlesni, slabim zadahom in včasih celo iztekanjem gnoja

 

Čeprav je morda neprijetno, je pri krvavitvi dlesni nujno temeljito čiščenje prizadetih območij, saj krvavenje ni normalno stanje in kaže na težave v ustni votlini. Pri čiščenju in lajšanju vnetij lahko pomaga uporaba ustne vode in fiziološke raztopine.

 

Če opozorilne znake ignoriramo, lahko vnetje dlesni hitro napreduje v paradontozo. Vnetje namreč povzroča povečanje zobnih žepov, kar ustvari večji prostor med zobom in dlesnijo, kjer se zadržuje hrana in nabirajo zobne obloge (plak). 

 

Ta proces vnetje še poslabša in vodi do vidnih sprememb, kot so denimo razmiki med zobmi, izginjanje dlesni in kostnine ter majavost zob, kar lahko v končni fazi privede do izpadanja zdravih zob.

 

Pri kadilcih je situacija še bolj zapletena, saj kajenje zmanjšuje prekrvavljenost tkiv, kar lahko prikriva krvavitev in tako opažanje zgodnjih znakov paradontoze še oteži. Zato so redni zobozdravstveni pregledi za kadilce še toliko bolj pomembni.

 

Zgodnji simptomi

Kasnejši simptomi

Krvaveče dlesni med ščetkanjem ali uporabo zobne nitke

Občutljivost dlesni

Otečene ali rdeče dlesni

Umik dlesni, zaradi česar zobje izgledajo daljši

 

Ohlapni ali premikajoči se zobje

 

Slab zadah ali okus v ustih

Nastanek in faze paradontoze

V ustih živi na milijone bakterij, ki se ob slabi ustni higieni hitro razmnožujejo in oblikujejo mehke ter sčasoma tudi trde zobne obloge ali zobni kamen. Zobni kamen je idealno okolje za nadaljnje kopičenje bakterij, saj ga doma ne moremo odstraniti. 

 

Paradontoza, kar v prevodu pomeni “okoli zoba”, se začne v obzobnih tkivih, ki vključujejo dlesen, zobni cement, pozobnico in čeljustno kost. Bakterije se še posebej radi nabirajo na stiku med zobom in dlesnijo, kjer povzročajo vnetja (gingivitis) in ob neukrepanju vodijo do parodontoze

 

Bolezen napreduje skozi več faz, od začetnega vnetja dlesni do resne poškodbe tkiv in kosti. Torej:

  1. Začetno vnetje (Gingivitis)
  2. Zgodnja paradontoza (rahlo umikanje dlesni in minimalna izguba kosti)
  3. Zmerna paradontoza (globlje žepi okoli zob, izguba več kosti)
  4. Napredovana paradontoza (močna izguba kosti in tkiva, ki lahko privede do izgube zob)
simptomi paradontoze

Diagnostika

Diagnozo postavimo z oceno globine žepov okoli zob z uporabo posebnega merilnega orodja, imenovanega parodontalna sonda, opravimo pa lahko tudi rentgenske posnetke.

 

Zdravljenje 

Z zdravljenjem paradontoze lahko začnemo že doma, in sicer s pravilnim ščetkanjem in čiščenjem z zobno nitko, ki lahko v zgodnji fazi bolezni preprečita nadaljnje poslabšanje brez trajnih posledic. Ob tem je pomembno je tudi redno preventivno čiščenje zobnega kamna.

 

Ko bolezen napreduje, je potrebno strokovno zdravljenje, ki vključuje različne postopke za odstranjevanje bakterijskih zobnih oblog in ustavitev širjenja bolezni. 

 

Večino zdravljenja paradontoze predstavljajo nekirurški postopki, kot so luščenje in glajenje korenin, čiščenje obzobnih žepov in uporaba laserske terapije. Če so zobni žepki preveliki, pa lahko zdravljenje nadaljujemo s kirurškim posegom, imenovanim reženjska operacija, ki zmanjša globino zobnih žepkov ter izboljša zdravljenje dlesni.

 

Preventiva

Za zdravje svojih zob lahko v prvi vrsti največ naredite že doma, in sicer z rednim ščetkanjem in uporabo zobne nitke, izogibanjem tobaku, uravnoteženo prehrano in rednimi zobozdravstveni pregledi.

 

Po morebitnem zdravljenju paradontoze pa je izjemnega pomena tudi nadaljnje vzdrževanje rezultatov, ki zahteva zavzeto in dosledno skrb za ustno higieno ter redne obiske pri zobozdravniku

 

Ustrezna ustna higiena

Ustrezna ustna higiena je temelj vzdrževanja zdravih dlesni in zob po zdravljenju paradontoze. To vključuje:

  • Redno ščetkanje zob, vsaj dvakrat na dan z mehko zobno ščetko, ki omogoča nežno, a temeljito čiščenje. K zdravju dlesni lahko še dodatno pripomore tudi uporaba zobne paste s protivnetnimi sestavinami. 
  • Uporaba zobne nitke vsaj enkrat dnevno za odstranjevanje zobnih oblog med zobmi in ob dlesni, kamor ščetka ne seže.
  • Uporaba ustne vode, ki ima antibakterijske lastnosti, lahko dodatno zmanjša količino bakterij in plaka v ustih, kar je za osebe, ki se spopadajo z paradontozo, še posebej koristno.

 

Redni zobozdravstveni pregledi

Zobozdravnik ali parodontolog bo:

  • Ocenil zdravje dlesni in zob, kar vključuje preverjanje globine zobnih žepov in prisotnost zobnega kamna.
  • Izvajal profesionalno čiščenje, ki odstrani zobni kamen in trdovratne obloge, ki jih težko očistimo s ščetkanjem in nitko. 
  • Svetoval o morebitnih izboljšavah v ustni higieni in prilagoditvah, ki vam lahko pomagajo ohranjati zdravje ustne votline.

 

Paradontoza pa ni samo lokalizirano stanje, ki zadeva zgolj zdravje ustne votline. Povezana je z večjim tveganjem za srčne bolezni, diabetes in druge sistemske bolezni, zato sta njeno zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje izjemnega pomena za vsesplošno zdravje.

Naročite se na termin!