NAROČITE SE NA TERMIN

Košarica

Kaj je granulom zoba? Kako ga zdravimo?

granulom

Zagotovo se je mnogim med vami že zgodilo, da ste ob obisku zobozdravnika izvedeli, da je eden od vaših zob odmrl, ima ob korenini prisoten vnetni proces oz. granulom in da bo potrebno koreninsko zdravljenje takšnega zoba.

 

Gre za kronično vnetje kosti ob vrhu zobne korenine, ki nastane kot posledica odmrtja zobnega živca in lahko več let miruje, ob padcu odpornosti pa lahko pride do težav, med katerimi sta najpogostejši huda bolečina in oteklina.

 

V tem članku bomo podrobneje predstavili, kaj zobni granulom sploh je in kako nastane, kakšni so njegovi simptomi, kako ga diagnosticiramo in zdravimo ter kaj lahko sami naredimo, da preprečimo njegov nastanek.

 

Kaj točno je granulom in kako vpliva na zobno zdravje?

Granulom je oblika kroničnega periapikalnega parodontitisa, ki nastane, ko se bakterije iz kanalskega sistema zobnega živca odmrlega oz. avitalnega zoba razširijo preko apikalne odprtine korenine v obzobna tkiva. Kot odziv na okužbo, se aktivira naš imunski sistem, ki skuša zamejiti nastalo vnetno lezijo in jo obda s plastjo obrambnih oz. imunskih celic – tako nastane t.i. granulacijsko tkivo ali granulom.

 

Čeprav gre za kronični vnetni proces znotraj čeljusti, lahko le-ta počasi raste in povzroča razgradnjo okoliške kostnine, v nekaterih primerih se razvije v cisto. Nenadzorovana okužba lahko povzroči tudi nastanek abscesa, ko se vnetje preko kosti razširi v mehka tkiva, vse to pa lahko vodi v izgubo zoba. Nezdravljen granulom predstavlja tudi vnetni fokus, od koder se bakterijski produkti  sproščajo v kri in predstavljajo stalni vir okužbe za celo telo. To je še posebej nevarno pri imunsko oslabljenih pacientih.

 

Vzroki za nastanek granuloma

Granulom torej nastane, ko se vnetje iz zobnega živca razširi na okoliško tkivo, vzrokov za vnetje zobnega živca pa je več.

 

Najpogostejši vzrok je globok karies, ki se je razširil do zobne pulpe (zobnega živca) in povzročil ireverzibilno vnetje, ki je lahko zelo boleče ali pa poteka brez simptomov.

Nezdravljeno vnetje živca nato vodi v odmrtje oz. nekrozo, kar pa največkrat privede do nastanka granuloma, zato je izrednega pomena, da z zdravljenjem zoba začnemo zgodaj in karies čim prej odstranimo.

 

Poleg kariesa lahko granulom povzročijo tudi poškodbe zob in čeljusti ob raznih udarcih ali padcih, brušenje zoba za prevleko, globoke in dotrajane zalivke, večji ortodontski premiki zob, travmatska okluzija (neustrezen ugriz), parodontalna bolezen itd. Granulom lahko nastane tudi, če prejšnje zdravljenje zobnih kanalov ni bilo uspešno.

 

Simptomi in diagnosticiranje granuloma

V 95% granulom poteka brez kliničnih simptomov in znakov ali pa so le-ti zelo neopazni. Največkrat se kaže kot rahla občutljivost zoba ob ugrizu ali dotiku, blaga bolečina v dlesni, opazimo lahko tudi postopno temnenje zoba, slab zadah ali manjšo oteklino ob zobu. V nekaterih primerih se granulom lahko izrazi tudi kot fistula, t.j. drobna bulica na dlesni ob prizadetem zobu, iz katere izteka gnojna tekočina.

 

Pomembno je vedeti, da granulom zelo redko boli, kljub temu da se v ozadju odvija kronično vnetje, simptomi pa se pojavijo šele ob padcu odpornost. Če opazite katerega izmed naštetih simptomov ali znakov, je pomembno, da čim prej obiščete zobozdravnika, da se izvede ustrezna diagnostika in zdravljenje.

 

Ker granulom v večini primerov poteka asimptomatsko, se ga najpogosteje odkrije z natančnim kliničnim pregledom in anamnezo. Najpomembnejša diagnostična metoda je rentgensko slikanje zob, kjer se granulom kaže kot temna senca ob vrhu korenine zoba. V večini primerov zadostuje že dvodimenzionalno slikanje kot je ortopan, pri bolj kompleksnih primerih pa se poslužujemo 3D slikanja – CBCT (cone beam computed tomography).


Pri postavitvi diagnoze si pomagamo tudi z drugimi diagnostičnimi testi, kot so testi vitalitete, test občutljivosti zoba na poklep in palpacijo, majavost zob in drugi. 


Kako uspešno zdraviti granulom?

Koreninsko ali drugače endodontsko zdravljenje zob je terapija izbora, ko govorimo o zobnem granulomu. Gre za konzervativni način zdravljenja, s katerim poskušamo zob ohraniti v ustni votlini in hkrati odpraviti okužbo. Vključuje uporabo posebnih ročnih in strojnih inštrumentov, s katerimi mehansko očistimo nekrotično tkivo v koreninskem kanalu in kanal razširimo. Mehanično čiščenje kombiniramo s kemičnim izpiranjem z dezinfekcijskimi raztopinami.

 

Na koncu sledi polnitev s polnilnimi materiali, da dosežemo hermetično zaporo koreninskega sistema in na ta način preprečimo ponovno okužbo. Koreninsko zdravljenje zoba opravljamo ambulantno v lokalni anesteziji, v večini primerov sta potrebna vsaj dva obiska.

Za uspešnost zdravljenja je ključno dobro poznavanje anatomije zob, aseptično delo in natančnost pri čiščenju koreninskih kanalov. K uspešnosti pomembno pripomore uporaba dentalnega mikroskopa, ki v zadnjih letih postaja temelj učinkovitega koreninskega zdravljenja.

 

Uspešnost zdravljenja preverimo s kontrolno rentgensko sliko 6 mesecev po končanem zdravljenju. Če prvotno zdravljenje ni bilo uspešno in rentgenska slika pokaže, da se velikost granuloma ni zmanjšala oz. se je še povečala, je potrebno celoten postopek ponoviti. To imenujemo ponovno zdravljenje ali revizija. Vnovično zdravljenje zoba je zahtevnejše in ima manjši procent uspeha.

Zdravljenje granuloma - periapikalnega parodontitisa, granulom, zobni živec

 

Če s konzervativnim načinom zdravljenja nismo bili uspešni, se lahko poslužimo kirurškega zdravljenja, pri katerem v predelu prizadete zobne korenine prerežemo dlesen, odstranimo okuženo tkivo in vršek korenine, naredimo retrogradno polnitev ter rano zašijemo. Ta postopek imenujemo apikotomija. Na ta način je vnetje v celoti odstranjeno in v procesu celjenja se lahko prazen prostor zapolni s kostnino.

 

Po končanem koreninskem zdravljenju je potrebno zob dokončno oskrbeti z zalivko, zatičkom, prevleko, endokrono ali s kakšnim drugim fiksnoprotetičnim nadomestkom. To je za dolgoročno ohranjanje zoba enako pomembno kot zdravljenje samo.

 

Glede na literaturo, je endodontsko zdravljenje zob uspešno v približno 90%. V veliki meri je uspešnost odvisna tudi od tega, kolikšen del zobne krone manjka in kakšno je stanje obzobnih tkiv.  V nekaterih primerih pa se vseeno zgodi, da je zob nerešljiv in ga je potrebno izpuliti. Takrat je potrebno manjkajoči zob nadomestiti z mostičkom, sodobnejša oblika nadomeščanja zob pa je zobni vsadek – implantat.

 

Preventiva in skrb za ustno higieno – nasveti za preprečevanje nastanka granuloma

Preventiva je vedno boljša kot kurativa in nič drugače ni, ko govorimo o granulomu zoba. Najboljša preventiva za preprečevanje nastanka kariesa, vnetja zobne pulpe in granuloma je vsekakor skrb za dobro ustno higieno. Ščetkanje zob vsaj dvakrat dnevno, uporaba medzobne nitke in medzobnih krtačk, učinkovito pomagajo ohranjati zobe zdrave.

 

Izjemnega pomena so tudi redni preventivni obiski zobozdravnika najmanj enkrat letno in redni obiski zobnega higienika, ki bo poskrbel za profesionalno čiščenje zob in odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog.

 

Seveda pa na nastanek granuloma močno vplivajo tudi zdrava prehrana, omejitev uživanja sladkih pijač, skrb za dobro splošno zdravje in imunski sistem.

 

S takšnim preventivnim pristopom lahko znatno zmanjšate tveganje za nastanek granuloma. Bolj kot je vnetje razširjeno, težje ga bo zdraviti in manjša bo uspešnost zdravljenja.

Picture of Nina Posilovič, dr. dent. med.

Nina Posilovič, dr. dent. med.

Nina Posilovič, dr. dent. med. je zobozdravnica Zobozdravstva Diamant, ki s svojim predanim delom in sočutjem poskrbi, da se od nas odpravite z nasmehom na obrazu. Ukvarja se s konzervativnim zobozdravstvom, endodontijo in zobno protetiko.

Delite to novico

Podobne novice

Naročite se na termin!