Krvavenje dlesni – vzroki in pomoč

krvavenje dlesni vzroki in pomoc

Vsak od nas, se je v svojem življenjskem obdobju že vsaj enkrat srečal s krvavenjem dlesni ali vnetjem le te.  To nekaterim osebam prinaša občutek nelagodja in skrbi za zdravje, drugim pa je to nekaj običajnega in se za posledice ne zmenijo.

 

Ustno zdravje je pomemben dejavnik k splošnemu zdravju, zato ga ne smemo obravnavati ločeno od splošnega zdravja in počutja. Krvavitve se lahko pojavijo kjerkoli v ustih, najpogosteje pa na meji med zobom in dlesnijo.

 

Krvavitev se začne z vnetjem dlesni (gingivitis), pri katerem dlesen spremeni barvo (pordi) in oteče, stanje je reverzibilno. Če se stanje ne obravnava in ne zdravi, napreduje v parodontitis, ki vodi do propadanja obzobnih tkiv, v kronični fazi pa zaradi propada podpornih tkiv zoba do izgube zob.

 

Pri gingivitisu krvavi povrhnjica dlesni. Ta krvavitev je lahko spontana ali pa izzvana z dotikom predmeta (zobna ščetka, medzobna krtačka, terapevtova sonda…), pri parodontitisu pa govorimo o sulkularni krvavitvi oziroma krvavitvi iz obzobnega žepa.

krvavenje dlesni

Vzroki za krvavenje dlesni

Glavni vzrok parodontalne bolezni so bakterijske zobne obloge, ki se kopičijo ob robu dlesni in povzročajo vnetje.

 

Mineralizacija zobnih oblog povzroči nastanek zobnega kamna. Spremembe v parodonciju nastanejo tudi zaradi fizioloških ali funkcionalnih vzrokov, kot so napačna lega zob, izguba podpornega območja in travmatične okluzijske sile.

 

Glede na razmerje do roba dlesni se zobni plak deli v dve kategoriji, supragingivalni (nad nivojem dlesni) in subgingivalni (pod nivojem dlesni). 

 

Supragingivalni plak nastaja nad dlesnijo in ga naprej delimo na koronarni plak, ki je v stiku samo z zobno površino, in marginalni plak, ki je povezan z zobno površino na robu dlesni. Supragingivalni plak je mogoče klinično odkriti šele, ko doseže določeno debelino.

 

Majhne količine plaka je mogoče vizualizirati z uporabo sredstev za razkrivanje (žvečljive tabletke, večinoma rdeče ali vijolične barve, ki zabarvajo mesta, na katerih se nabirajo obloge in jih ne vidimo s prostim očesom). Barva se spreminja od sive do rumenkasto sive ali rumene. Stopnji nastajanja in lokacije zobnih oblog se med posamezniki razlikujeta, nanjo pa vplivajo dejavniki sline, ustna higiena, sistemske bolezni in dejavniki gostitelja.

 

Drugi vzroki za krvavenje dlesni vključujejo:

  • Krvne motnje: Stanja, kot sta hemofilija ali von Willebrandova bolezen, lahko ovirajo strjevanje krvi, kar vodi do dolgotrajnega krvavenja.
  • Premočno ščetkanje: Uporaba prekomerne sile pri ščetkanju lahko poškoduje dlesni, to povzroči poškodbo na povrhnjici dlesni, poleg tega pa tudi odmik dlesni, ki vodi v slabšo podporo zoba in zobno preobčutljivost.
  • Hormonske spremembe: Nihanja hormonov med nosečnostjo lahko naredijo dlesni bolj občutljive in nagnjene h krvavenju. Stanje se normalizira po porodu. V tem času mora biti higiena ustne votline zadostna, da se stanje ne poruši.
  • Slabo prilegajoči protetični nadomestki: Slabo prilegajoče zobne proteze povzročijo nabiranje hrane in oblog, prav tako pa tudi mostički, kateri niso snemljivi in ne omogočajo zadostne higiene.
  • Nepravilno nitkanje: Napačna uporaba zobne nitke lahko poškoduje dlesen, pazljivi moramo biti, da ta ne zdrsne pregloboko pod dlesen ali pa da dlesni ne porežemo med vstavitvijo nitke preko stične točke zob.
  • Nekatere bolezni: 
    • Diabetes: Znaki sladkorne bolezni se v ustih kažejo kot suha in pekoča usta, izguba okusa, ustni zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavenje iz dlesni, majavost zob in parodontalna bolezen. Simptomi se pri napredovani parodontalni bolezni stopnjujejo. Pomembno je, da se parodontalna bolezen odkrije pravočasno, ko ta še ni napredovala in še nima vpliva na urejenost glikemije in zaplete sladkorne bolezni.
    • Leukemija: Ta lahko povzroči spremembe v krvnih celicah in nagnjenost h krvavenju.
    • Skorbut: Pomanjkanje vitamina C lahko oslabi tkivo dlesni, povzroči zapoznelo celjenje ran – podaljša čas pravilnega zapiranja in celjenja ran.
  • Uporaba antikoagulantov: Zdravila, kot so Aspirin, Heparin, Pradaxa in Xarelta preprečujejo nastajanje krvnih strdkov in tako slabše celijo rane.
  • Pomanjkanje vitamina K: Ta vitamin je ključnega pomena za strjevanje krvi. Pomanjkanje lahko privede do pretiranega krvavenja.

 

Problem pa nastane pri kadilcih. Tobačni dim, tako cigaretni kot tudi dim elektronskih cigaret, povzroča krčenje kapilar v dlesni. Kadilci imajo manj krvavitev kot nekadilci. Pri tem se oseba ne zave, da gre za vnetje in tako poteka prikrita oblika obolenja. Slabša pa je tudi cirkulacija krvi, kar lahko vodi v nekrozo/odmrtje dlesni.

kako prepreciti krvavenje dlesni

 Kako ukrepati ob krvavenju dlesni

Krvavitev dlesni, ki traja krajši čas, je najverjetneje reverzibilna (povratna). To pomeni, da se je zaradi nabiranja oblog na zobni/medzobni površini dlesen ranila in je tam potrebno bolj temeljito čiščenje. Šele takrat, ko odstranimo vse obloge, lahko dlesen prične svoje nemoteno celjenje. Svetuje pa se tudi obisk zobozdravnika oziroma ustnega higienika, ki s pomočjo ultrazvočnega čiščenja sanira mineralizirane zobne obloge, katerih se z navadno zobno krtačko ne da odstraniti. 

 

Pri pojavu krvavitve v ustih je pogosta tudi uporaba domače lekarne. Velikokrat se seže po kamiličnem čaju ali propolisu. Pri teh sredstvih, prav tako kot tudi ustnih vodah moramo biti pazljivi, saj ti pripomočki nekoliko pomagajo pri celjenju ran, ampak so v ozadju še vedno prisotne patogene bakterije. Tako nastane prikrita bolezen – navzven deluje dlesen lepše rožnate barve in oblike, medtem ko se v obzobnem žepu še naprej razmnožujejo bakterije in nižajo nivo kosti. To vodi v parodontalno bolezen – majavost in posledična izguba zob.

 

Preprečevanje krvavenja dlesni:

Bistveno je, da se ljudje zavedamo, kakšen pomen predstavlja zdravje ustne votline za zdravje celotnega telesa. S celodnevnim vnašanjem hrane, ki ostane ˝zasidrana˝ v medzobnih prostorih, tvegamo nastanek kariesa in posledično lahko tudi izgubo zob.

 

Zato so poleg zobne ščetke pomembni tudi pripomočki, ki odstranjujejo ostanke hrane iz težko dostopnih mest, to so: zobne nitke, medzobne krtačke, zobne ščetke, zobotrebci (rešitev ob izostanku ostalih pripomočkov) itd.

 

Z nitko očistimo površine, ki jih z zobno ščetko ne dosežemo. Zdrava dlesen ob nitkanju ne sme zakrvaveti, saj to lahko predstavlja možnost prisotnosti parodontalne bolezni. Nitkamo vsaj enkrat dnevno, najbolje zvečer.

 

Kako nitkamo?

  1. Uporabimo približno 25-40cm dolgo zobno nitko.
  2. Konca nitke navijemo okoli sredincev obeh rok in pustimo med sredincema prostih nekaj centimetrov nitke.
  3. Prosti del nitke napnemo s palcem ene in kazalcem druge roke.
  4. Napeti del nitke z gibi potisnemo naprej in nazaj nežno med zobe do linije dlesni.
  5. Nitko rahlo ovijemo okrog zoba in jo nežno potisnemo pod prosti rob dlesni, pri tem ne uporabljamo večje sile. Nitko držimo v obliki črke »c« ovito okrog zoba in se z žagajočimi gibi pomikamo proti okluzalni (grizni) ploskvi zoba.

 

Nekoliko lažje je čiščenje z uporabo medzobne krtačke. Pri tej moramo izbrati pravo debelino in sicer takšno, ki se prilega medzobnem prostoru in je dovolj široka, da odstrani obloge z zobne površine. Najbolje je, če to stori zobozdravnik ali ustni higienik. Krtačko nežno potisnemo v medzobni prostor in z enim do dvema žagajočima giboma le tega očistimo. 

 

Ker poznamo več tehnik ščetkanja, svetujemo pacientu tisto, za katero menimo, da bi bila zanj najučinkovitejša. Ščetkanja se je treba lotiti sistematično. Priporoča se Bassova oziroma sulkularna tehnika ščetkanja, ki je najbolj prijazna do parodontalno prizadete (od kliničnega prirastišča umaknjene) dlesni.

 

Nujna je uporaba mehke zobne ščetke, ki jo nežno primemo v dlan in njene mehke ščetine naslonimo pod kotom 45° na vzdolžno os zoba, tako da so ščetine postavljene na meji dlesen–zob in gledajo proti zobni korenini. Ščetine naj se površine le rahlo dotikajo. Če večkrat na rahlo poščetkamo po območju, se dlesen razrahlja in tako lažje očistimo plak, ki se nabira pod dlesnijo.

 

Začnemo na notranji strani spodnje čeljusti (manibule), nadaljujemo na zunanji strani spodnje čeljusti (mandibule) in v istem vrstnem redu ponovimo še zgoraj. Gib izvedemo z nežnimi vibracijami v smeri grizne ploskve zoba vsaj 10–15-krat na istem mestu, zaključimo pa s ščetkanjem griznih površin in zadnjo steno zadnjega zoba v loku.

scektanje nitkanje zob

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Krvavitev v ustni votlini je več. Lahko gre bodisi za poškodbo (vbod z zobotrebcem ali medzobno krtačko, vrez z nitko ipd.).  Pri tovrstnih krvavitvah potrebujemo le čas, da se rana zaceli. Ob pravilnem delovanju imunskega sistema, je lahko rana že naslednji dan zaceljena.

 

Če gre za vreznino previsne zalivke, ostro zaponko na snemni protezi ali pa neprilagojeno delno ali totalno protezo, katera ob dotiku reže oziroma draži dlesen ali jezik, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Zobozdravnik napako odpravi in rana se prične celiti.

 

Krvavitve, ki pa so posledica bakterijskih zobnih oblog, pa se znebimo le tako, da nam jih strokovno usposobljena oseba odstrani. To je priporočljivo storiti takoj, ko opazimo naslednje simptome: rdeča, razdražena dlesen, ki lahko postane ohlapna, boleča in krvavi (spontano ali pa ob dotiku). Zobozdravnik ali ustni higienik s posebnimi inštrumenti obloge odstrani in ob vzdrževanju ustrezne ustne higiene, se dlesen povrne v normalno stanje. Obisk ustnega higienika se priporoča dvakrat letno in je primeren za vse starostne skupine od dopolnjene stalne denticije naprej.

 

Zaključek:

Zobni plak, ki se nabira na površini zob ob robu dlesni, je dejavnik tveganja za nastanek gingivitisa, parodontitisa in posledično krvavitev. V njem se nabirajo patogene bakterije, ki prehajajo tudi v obzobni žep.

 

Ustna higiena ima velik vpliv na zdravje ust in tudi sistemsko zdravje. Slaba ustna higiena vpliva tudi na slab zadah. Dobro stanje dosežemo s preventivnim ukrepanjem, to pomeni dvakrat dnevno ščetkanje in enkrat dnevno nitkanje oz. uporaba medzobnih ščetk ustrezne širine, glede na velikost medzobnih prostorov, in uporaba zobne paste, ki vsebuje fluoride. Pomembni so tudi redni obiski pri osebnem zobozdravniku in ustnem higieniku.

 

Delo ustnega higienika zajema pouk in motivacijo o ustni higieni, čiščenju trdih in mehkih zobnih oblog, subgingivalno čiščenje, poliranje zob in po potrebi tudi peskanje. Le na tak način lahko zagotovimo zdrave zobe in dlesni.

Picture of Aljaž Pajenk, dipl. ustni higienik

Aljaž Pajenk, dipl. ustni higienik

Aljaž Pajenk, dipl. ustni higienik, se predano posveča ohranjanju zdravja dlesni in celostnemu zdravljenju parodontalne bolezni. Njegova strokovnost in izkušnje mu omogočajo natančno diagnosticiranje ter prilagojeno zdravljenje, ki zajema preventivne preglede, globinsko čiščenje zobnih oblog in poučevanje pacientov o najboljši ustni higieni.

Delite to novico

Podobne novice

Naročite se na termin!

Spoštovani,

obveščamo vas, da bomo kolektivno zaprti od 25. decembra do vključno 4. januarja.

V tem obdobju bomo dosegljivi za morebitna vprašanja preko elektronske pošte.

Želimo vam lepe praznike in vse dobro v letu 2026!