Globok karies – kaj je in kako ga zdraviti?

admin
22 aprila, 2025
Najpogostejša vprašanja

Globok karies je napredovala oblika zobne gnilobe, ki sega globoko v zob do dentina ali celo v bližino zobne pulpe. Čeprav je karies ena najpogostejših zobnih težav, lahko globok karies povzroči resne zaplete, če ni pravočasno zdravljen.

Zobni karies ali zobna gniloba je bakterijska bolezen, ki prizadene trda zobna tkiva – sklenino in dentin. Nastane zaradi delovanja bakterij v zobnih oblogah, ki proizvajajo kisline iz sladkorjev v hrani. Te kisline razgrajujejo sklenino, kar vodi do demineralizacije in nastanka kavitet v zobu.

Karies lahko razdelimo na tri stopnje:

Skleninski karies – površinska oblika, ki prizadene le sklenino in jo je mogoče zdraviti brez večjih posegov.
Dentinski karies – karies, ki prodre v dentin, mehkejšo plast pod sklenino, kar zahteva bolj temeljito zdravljenje.
Globok karies – napredovana oblika, ki sega globoko v dentin ali do zobne pulpe. V tem stadiju lahko povzroča bolečino in vnetje, včasih pa zahteva koreninsko zdravljenje ali celo puljenje zoba.

Globok karies je še posebej zaskrbljujoč, saj lahko prizadene zobni živec, kar vodi do vnetja pulpe (pulpitisa) ali celo okužbe, ki se razširi na obzobno kost, kar lahko povzroči absces.

Kako nastane globok karies?

Globok karies je rezultat postopnega napredovanja zobne gnilobe, ki se začne na površini zoba in se širi v globino. Glavni vzroki za nastanek kariesa vključujejo:

Slaba ustna higiena – neustrezno ščetkanje in neredna uporaba zobne nitke omogočata kopičenje zobnih oblog, ki vsebujejo kariozne bakterije.
Uživanje sladke hrane in pijače – sladkorji, kot so tisti v sladicah, gaziranih pijačah ali suhem sadju, so hrana za bakterije, ki proizvajajo kisline.
Pomanjkanje sline – slina pomaga nevtralizirati kisline in remineralizirati sklenino. Suha usta povečajo tveganje za karies.
Struktura zob – zobje z globokimi jamicami ali tesnimi stiki so bolj dovzetni za kopičenje hrane in bakterij.
Stare ali poškodovane zalivke – luknjice med starimi plombami in zobom lahko omogočijo vdor bakterij, kar vodi do sekundarnega kariesa.

Ko karies prodre skozi sklenino in doseže dentin, napreduje hitreje, saj je dentin manj odporen. Če doseže pulpno komoro, kjer se nahajajo živec in krvne žile, povzroči vnetje ali okužbo, kar spremljajo bolečine in drugi zapleti.

Simptomi globokega kariesa

Globok karies se razlikuje od začetnega kariesa po tem, da povzroča bolj izrazite simptome, saj prizadene globlje plasti zoba. Pogosti znaki vključujejo:

Bolečina – dolgotrajna bolečina po stiku z mrzlim, vročim ali sladkim, ki lahko traja nekaj minut. V naprednejših primerih se pojavi spontana bolečina ali bolečina pri žvečenju.
Občutljivost zob – zob je občutljiv na temperaturne spremembe ali sladke dražljaje.
Vidni defekti – rjave ali bele pege na zobu, ki lahko napredujejo v luknjo temne barve.
Vnetje pulpe – če karies doseže zobni živec, lahko povzroči otekanje, pritisk na živec in hude bolečine.
Absces – v primeru okužbe se lahko razvije gnojni žep, ki povzroči otekanje obraza, bolečino in vročino.

V zgodnjih fazah je globok karies lahko neboleč, zlasti če se razvije pod starimi zalivkami (skriti karies), zato so redni zobozdravniški pregledi ključni za zgodnje odkrivanje.

Diagnoza globokega kariesa

Zobozdravnik preveri zobe za vidne znake kariesa, kot so rjave ali bele pege, luknje ali poškodovane zalivke. V kolikor s prostim očesom ni možno določiti globokega kariesa, se opravi RTG posnetek, ki razkrije karies, ki ga ni moč videti, zlasti med zobmi ali pod starimi zalivkami.

Zobozdravnik lahko preveri občutljivost zoba na mrzle ali električne dražljaje, da oceni, ali je prizadeta pulpa.

Zgodnje odkrivanje je ključno, saj omogoča manj invazivno zdravljenje in poveča možnosti za ohranitev vitalitete zoba.

Zdravljenje globokega kariesa

Zdravljenje globokega kariesa je odvisno od stopnje napredovanja in stanja zoba. Cilj je odstraniti kariozno tkivo, povrniti funkcijo zoba in preprečiti nadaljnje zaplete.

1. Odstranitev kariesa in zalivka

Če karies še ni dosegel pulpe, zobozdravnik:

Odstrani kariozno tkivo z uporabo svedra ali laserja, pri čemer poskrbi za neboleč poseg z uporabo lokalne anestezije.
Sterilizira vrzel z napravami, da prepreči okužbe.
Zapre vrzel z biokompatibilno kompozitno zalivko, ki je barvno prilagojena zobu in zapolirana za naraven videz.
V primeru velike vrzeli lahko uporabi parapulpalni zatiček iz titana za dodatno oporo zalivki ali priporoči inlay (zobno lusko) za večjo trdnost.

2. Koreninsko zdravljenje

Če karies doseže zobni živec ali povzroči vnetje pulpe, je potrebno koreninsko zdravljenje (endodontija), ki vključuje:

Odstranitev vnetega ali okuženega tkiva iz pulpne komore in koreninskih kanalov.
Čiščenje in razkuževanje kanalov.
Polnjenje kanalov z biokompatibilnim materialom.
Zaprtje zoba z zalivko ali krono, če je zob močno poškodovan.

Koreninsko zdravljenje omogoča ohranitev zoba, vendar je lahko potrebnih več obiskov.

3. Puljenje zoba

Če je karies preobsežen in zoba ni mogoče rešiti, je edina možnost ekstrakcija. To je zadnja možnost, saj izguba zoba vpliva na žvečenje, govor in estetiko.

Po puljenju lahko zobozdravnik priporoči nadomestitev zoba z implantatom, mostičkom ali protezo.

4. Zdravljenje zapletov

Če se razvije absces ali okužba, zobozdravnik predpiše antibiotike in po potrebi izvede drenažo gnojnega žepa. Vnetje je treba obvladati, preden se nadaljuje z drugimi posegi.

Preprečevanje globokega kariesa

Preprečevanje kariesa je veliko lažje in cenejše kot njegovo zdravljenje.

Upoštevajte spodnje nasvete:

Redna ustna higiena – ščetkajte zobe dvakrat na dan vsaj 2 minuti z zobno pasto, ki vsebuje fluorid. Uporabljajte zobno nitko ali medzobne ščetke za čiščenje prostorov med zobmi.
Zdrava prehrana – omejite uživanje sladke hrane in pijač, zlasti lepljivih živil, kot so bonboni ali suho sadje. Jejte hrano bogato s kalcijem in vitamini, ki krepijo zobe.
Uporaba ustnih vod – uporabljajte antiseptične ustne vode, ki pomagajo zmanjševati zobne obloge in preprečujejo vnetja.
Redni zobozdravniški pregledi – obiščite zobozdravnika vsaj dvakrat letno, da pravočasno odkrijete zgodnji karies ali težave s starimi zalivkami.
Izogibanje kajenju – kajenje povečuje tveganje za zobne obloge in oslabi odpornost dlesni.
Fluoridni premaz – zobozdravnik lahko nanese fluoridne premaze, ki krepijo sklenino in preprečujejo demineralizacijo.

Posebne skupine z večjim tveganjem

Nekateri posamezniki so bolj dovzetni za globok karies, vključno z:

Otroci, katerih zobje so še v razvoju in imajo tanjšo sklenino.
Osebe s suhimi usti zaradi zdravil ali zdravstvenih stanj.
Posamezniki z nepravilno oblikovanimi zobmi ali tesnim stanjem.
Ljudje z dotrajanimi zalivkami ali protetičnimi nadomestki, ki ne tesnijo dobro.

Če opazite simptome, kot so dolgotrajna bolečina, občutljivost ali vidne spremembe na zobu, čim prej obiščite zobozdravnika. Z ustreznim zdravljenjem, kot so zalivke, koreninsko zdravljenje ali preventivni ukrepi, lahko ohranite zdravje svojih zob in preprečite zaplete. Skrb za ustno higieno in redni obiski pri zobozdravniku so naložba v vaš nasmeh in splošno zdravje.

Delite to novico

Podobne novice

Invisalign cena – koliko stane nevidni zobni aparat?

Diamant zobozdravstveni center Invisalign je nevidni ortodontski aparat, ki za premikanje zob v želeno pozicijo uporablja serijo prozornih, snemljivih opornic.

PREBERI VEČ

Oteklina lica

Vnetje zoba se pogosto izraža v oteklem licu. Sama oteklina lica lahko sega vse do očesa. V takem primeru ne

PREBERI VEČ

NAROČITE SE NA TERMIN

Globok karies – kaj je in kako ga zdraviti?

Kako nastane globok karies?

Simptomi globokega kariesa

Diagnoza globokega kariesa